In odgovori nanje.
Ob vedno bolj množičnem cepljenju, se nam porajajo vprašanja, za koga je cepljenje primerno. Med drugim se sprašujemo tudi ali je cepivo primerno za nosečnice in doječe matere.
Obeh mRNA cepiv (Pfizer/BioNTech, Moderna), ki sta registrirani pri nas, se ne odsvetuje nosečnicam. Cepljenje nosečnic z njimi možno po pretehtanju koristi in tveganj. Glede specifičnih priporočil za vektorsko cepivo Oxford/AstraZenece, ki ga tudi že uporabljamo pa lahko pogledamo britanske pristojne oziroma ekvivalentne inštitucije. Rutinsko cepljenje nosečnic s tem cepivo odsvetujejo, ga pa priporoča nosečnicam, ki so zaradi narave svojega dela še posebej izpostavljene virusu (npr. zdravstvene delavke), in nosečnicam, ki so zaradi pridruženih bolezni še bolj ogrožene za težji potek Covid-19 (npr. arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, debelost…). Končna odločitev je vedno na strani nosečnice, ki pa mora biti informirana o tveganjih in koristih cepljenja in o nevarnosti same okužbe, ki pri nosečnicah pogosteje poteka težje. Večjih razlik pri zaenkrat razpoložljivih cepivih glede nosečnic torej ni.
Nosečnice so tvegana skupina
Nosečnice so bolj ogrožene za težji potek Covid-19 in imajo večje tveganje za neugodne izide nosečnosti (npr. prezgodnji porod), kar seveda ogroža tudi sam plod. Cepiva niso bila posebej preizkušana na nosečnicah v kliničnih študijah, je pa bilo v študijah Pfizerja in Moderne nekaj nosečnic, ki so zanosile med samim potekom študije. Neželenih dogodkov, povezanih s cepljenjem, ni bilo v skupini, ki je prejela cepljenje. Glede na sam mehanizem delovanja cepiv ni razloga, da bi bila le-ta škodljiva za nosečnice. Posebnih tveganj zato verjetno ni, vendar ker cepiva niso bila posebej in tarčno preizkušena na nosečnicah, tega (še) ne moremo vedeti s popolno gotovostjo. VPfizer/BioNTech pa sta že pričela tudi s študijo, ki bo preizkusila varnost in učinkovitost cepiva na nosečnicah – karkoli drugega kot uspeha ni za pričakovati.
Nosečnicam se vedno odsvetuje živa cepiva, saj bi lahko prišlo do okužbe ploda z oslabljenim mikroorganizmom, vendar nobeno od registriranih cepiv proti Covid-19 ni živo cepivo. Le majhno število cepiv je v razvoju, ki uporablja živ oslabljen virus ali replikativen virusni vektor, in za nobenega se ne pričakuje, da bo v uporabi pri nas, vsaj še zelo dolgo ne.
Kot primer cepiva, ki se ga nosečnicam priporoča še posebej, bi navedel cepivo proti gripi. Gripa je prav tako kot Covid-19 bolezen, ki pri nosečnicah pogosteje poteka težje. Čeprav ne deluje na enak način kot cepiva proti Covid-19, je princip aktivacije imunskega sistema enak – virusni delec pri Covid-19 (protein bodice S, ki se v celici izdela preko mRNA ali virusnega vektorja, ki se ni zmožen razmnoževati) in inaktiviran virus pri cepivu proti gripi na enak način spodbudita imunski sistem, da razvije zaščito proti virusu in s tem proti okužbi.
Stranski učinki cepiva
Nevarnost stranskih učinkov cepiv na nosečnico ali plod je glede na bazično znanost in do sedaj znane podatke neprimerno manjša kot nevarnost, ki jo za nosečnico in plod predstavlja okužba. Stranski učinki so po vseh znanih podatkih identični tistim, ki so prisotni pri splošni populaciji. Obolele nosečnice imajo večje tveganje za težji potek bolezni, večje tveganje za hospitalizacijo, večje tveganje za potrebo po zdravljenju v enoti intenzivne terapije, večje tveganje za potrebo po intubaciji in mehanski ventilaciji, in večje tveganje za smrt, kot primerljiva populacija (nenoseče ženske enake starosti). Tveganje za plod se povečuje s težino bolezni, prav tako je pri bolezni večje tveganje za neugodne izide nosečnosti, kot je npr. prezgodnji porod – ta seveda predstavlja nevarnost za plod oziroma prezgodaj rojenega novorojenčka. Dokazali so tudi prenos okužbe na plod preko posteljice, seveda pa so tudi samo novorojenčki že takoj po porodu dovzetni za okužbo. Gre za izjemno ranljivo populacijo, kjer si ne želimo kakršnihkoli okužb, in Covid-19 ni nobena izjema.
Zaenkrat tudi ni dokazov, da bi okužba vplivala na plodnost. Za bolj zanesljivo oceno bo potreben še predvsem čas in nadaljnje študije, med samo pandemijo pa vpliva na plodnost ni bilo opaziti.
Cepivo prav tako ne povzroča neplodnosti. Obratna trditev ne temelji na znanstvenih dejstvih. Sincitin-1 je protein, ki je nujen za normalen razvoj posteljice. Proteina sincitin-1 pri človeku in protein bodice S si delita enako, a zelo kratko zaporedje aminokislin, in na podlagi tega so nekateri sklepali, da bi lahko prišlo do navzkrižnega imunskega odziva po cepljenju – poleg proteina bodice S bi telo napadlo lasten protein sincitin-1 in s tem povzročilo spontani splav (in posledično neplodnost).
Več razlogov je, zakaj to ne drži. Oba proteina sestavlja zaporedje več sto aminokislin (v primeru proteina bodice S več kot 1000), in naključne podobnosti krajših zaporedij so zelo pogoste med proteini nasploh. Za skoraj vsak človeški protein lahko najdemo podobno situacijo z enakim krajšim zaporedjem aminokislin, pa to ne sproža avtoimunosti, in tudi velja tudi v primeru sincitina-1 in proteina bodice S.
Drugi razlog je, da je imunski sistem toleranten do lastnih proteinov in jih ne napada kar tako; potencialna izjema so molekule, ki so imunskemu sistemu navadno skriti (npr. v centralnem živčevju). Do sincitina-1 je telo tolerantno in cepljenje tega ne bi spremenilo, tudi če bi sprožilo navzkrižno reaktivnost (pa ga ne).
Tretji razlog je dosti bolj enostaven. Po cepljenju se vzpostavi imunski odziv proti proteinu bodice S. Po okužbi s SARS-CoV-2 se prav tako med drugim razvije imunski odziv proti proteinu bodice S. Če bi cepivo povzročilo neplodnost, bi enako veljalo tudi za okužbo s SARS-CoV-2, pa tega ne vidimo – virus sam ne povzroča spontanih splavov, in tudi cepivo jih ne in ne more. Tako v študijah proizvajalcev cepiv, kjer je bilo vključenih več deset tisoč ljudi, je neka preiskovank normalno zanosilo, in tudi po cepljenju se že dogaja enako, hkrati pa cepimo tudi že nosečnice. Po cepljenju ne opažamo nikakršnega vpliva na zmožnost zanositve ali na samo nosečnost, pa je bilo cepljenih že veliko nosečnic po svetu.
Za zaključek: če je nosečnica med nosečnostjo bolj izpostavljena okužbi (npr. zaradi narave dela) ali ima dejavnike tveganja za težji potek okužbe (kronične srčno-žilne bolezni, arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, debelost, pa številne druge), bi svetoval, da se cepi čim prej in ne čaka na konec nosečnosti, sploh, če je na začetku nosečnosti. Za ostale se cepljenje prav tako ne odsvetuje, na koncu pa nosečnica vedno sama odloči, ali bo cepljena ali ne.