Povezava med povečano stopnjo duševnih bolezni pri mladih in (pretirano) uporabo družabnih omrežij je že dolgo znana in predmet številnih strokovnih raziskav. Medtem ko se o tej povezavi veliko govori, pa se veliko manj govori o vplivu, ki ga imajo družabna omrežja na duševno zdravje mladih odraslih in odraslih.
Kratka zgodovina družabnih omrežij
Družabna omrežja so definirana kot aplikacije, spletne storitve, platforme ali strani, ki gradijo družbene mreže in odražajo odnose med ljudmi s skupnimi interesi oziroma aktivnostmi. Posameznikom omogočajo ustvarjanje javne podobe znotraj omrežja, oblikovanje seznama uporabnikov in prikazovanje povezav znotraj omrežja.
Najpopularnejša družabna omrežja
V trenutnem obdobju so najpopularnejša družabna omrežja nedvomno Facebook, Instagram in TikTok, sledita jima Snapchat in Linkedin. Skozi novejšo zgodovino se je zvrstilo že kar nekaj omrežij, ki pa jim je padla popularnost do te mere, da so enostavno izginila iz spleta. Eno izmed takih omrežij je MySpace, ki je bil za mnoge mlade odrasle prvi skok v svet družabnih omrežij.
Vpliv družabnih omrežij na posameznika
Kot vsaka stvar, imajo tudi družabna omrežja vpliv na posameznika in tudi družbo kot celoto. V medijih in v strokovnih krogih se največ seveda govori o negativnih vplivih, ki ji s seboj nosijo družabna omrežja, manj pa se govori o pozitivnih straneh teh relativno novih medijev.
Družabna omrežja imajo lahko tudi pozitiven vpliv
Kljub vsem negativnim vplivom, ki jih pripisujemo družabnim omrežjem in o katerih bomo spregovorili v nadaljevanju, pa družabna omrežja prinašajo tudi nekaj pozitivnih stvari:
- družabna omrežja so učinkovit način povezovanja skupnosti in posameznikov, tako lokalno kot po celem svetu;
- zaradi možnosti ustvarjanja majhnih omrežij so odličen način komuniciranja in izražanja za posameznike, predvsem mlade, ki imajo slabše socialne veščine in jih pesti socialna anksioznost;
- predstavljajo prostor, kjer lahko pripadniki marginaliziranih družbenih skupin, na primer LGBTQIA+, najdejo enako misleče posameznike, se z njimi povezujejo in si tako ustvarjajo socialno mrežo;
- dajejo glas tistim, ki ga sicer v javnosti nimajo. To so lahko pripadniki raznih gibanj, na primer vegani ali anarhisti, ali pa žrtve nasilja ali zlorab, ki lahko najdejo svoj prostor, na primer gibanje #MeToo, in delijo svoje izkušnje, nasvete itd. Z drugimi, ki so se znašli v podobnih situacijah;
- lahko izobražujejo in informirajo (čeprav se v trenutni situaciji ne zdi tako) ter predstavljajo prostor za izražanje sebe in lastne kreativnosti.
Negativni vplivi družabnih omrežij
Ker imajo družabna omrežja lahko negativen vpliv ne samo na posameznika ampak tudi na celotno družbo, se o njih veliko govori tako v splošnih medijih kot v strokovni javnosti. Z negativnimi vplivi družabnih omrežij se ukvarjajo različni strokovnjaki, od psihologov, ki se ukvarjajo z njihovim vplivom na posameznika, kot sociologov, ki raziskujejo in preučujejo njihov vpliv na družbo kot celoto. Posebno veliko se govori predvsem o negatvnih vplivih, ki jih imajo družabna omrežja na mlade – adolescente in tudi mlade odrasle, kar je razumljivo, saj so najranljivejši členi naše družbe.
Družabna omrežja imajo lahko negativen vpliv na številna področja našega življenja. Med drugim lahko negativno vplivajo na:
- kakovost spanca,
- duševno zdravje,
- samozavest in dojemanje sebe na splošno.
Negativni vpliv družabnih omrežij je povezan predvsem z njihovo uporabo. Raziskave namreč kažejo, da so najbolj ogroženi tisti posamezniki, ki na družabnih omrežjih preživijo veliko časa. Raziskava iz leta 2015 je pokazala, da nekateri uporabniki na družabnih omrežjih preživijo tudi 9 ur na dan, med njimi pa je veliko takšnih, ki so nad svojo pretirano uporabo zaskrbljeni, po interpretaciji raziskovalcev pa to kaže na to, da družabna omrežja vplivajo na duševno zdravje uporabnikov. To dognanje je potrdila tudi kanadska študija med študenti in dijaki iz leta 2017, kjer so raziskovalci odkrili povezavo med redno uporabo družabnih omrežij več kot dve uri na dan in slabšim duševnim zdravjem.
Družabna omrežja negativno vplivajo tudi na odrasle, ne samo na mlade
Ko je govora o vplivu, ki ga imajo družbena omrežja, so odrasli pogosto spregledani, saj je debata osredotočena predvsem na njihov vpliv na mlade. Raziskava, ki je bila objavljena letošnjega novembra, pa je pokazala povezavo med povečanim pojavom depresije in drugih duševnih težav in uporabo družabnih omrežij tudi pri (mlajših) odraslih, najpogosteje pri tistih, ki uporabljajo omrežja Facebook, TikTok in Snapchat.
Pandemija zaradi novega koronavirusa, ki kroji naša življenja že od lanskega leta, je težave, ki jih prinaša (prevelika) uporaba družabnih omrežij, še povečala. Ker nas je s številnim zaprtji držav in omejitvami gibanja pandemija fizično ločila, smo se začeli zatekati k družabnim omrežjem, da bi ohranili stike z najbližjimi.
Kako zmanjšati negativni vpliv družabnih omrežij
Tako kot mladi, s(m)o tudi odrasli dovzetni za težave, ki jih s seboj prinašajo družabna omrežja. Kar pa ne pomeni, da težav ne moremo omiliti. To je še posebno pomembno prav v decembru in času okoli božičnih praznikov, ki pri mnogih ljudeh še okrepijo občutke depresije, osamljenosti in anksioznosti. Čeprav so družabna omrežja toksična, smo jih take naredili uporabniki sami in prav tako jim lahko toksičnost odvzamemo:
- Prenehajmo slediti profilom, ki v nas vzbujajo negativna čustva in nam zbijajo samozavest.
- Nadomestimo jih s profili, ki nas navdajajo s pozitivno energijo in od katerih se lahko še kaj naučimo.
- Zavedajmo se, da na družabnih omrežjih življenje ni vedno prikazano takšno kot je, zato se moramo nenehno opominjati, da to ni vedno prikaz realnega življenja.
Vedno se lahko tudi poslužite tudi digitalnega detoxa, ko se za neko obdobje, ki si ga določite sami, odpoveste uporabi družabnih omrežij.