In odgovori nanje.
Ob pojavljanju novih in novih mutacij virusa SARS-CoV-2 se nam porajajo najrazličnejša vprašanja. Najpogostejši pa sta dve vprašanji. Ali so cepiva učinkovita tudi proti drugim variantam SARS-CoV-2? Katere variante sploh poznamo oziroma katere so potencialno nevarne? Na obe vprašanji bomo odgovorili v drugem delu naše serije objav najpogostejših vprašanj v zvezi s cepivom proti Covid-19.
Tehnologija mRNA omogoča prilagajanje cepiv
V laboratoriju, pa tudi na terenu,so se cepiva na osnovi mRNA že izkazala kot učinkovita proti novim različicam virusa. Izmed njih je zaenkrat je najbolj preučen angleška varianta B1.1.7. Nekoliko bolj problematična izgleda južnoafriška varianta B1.351, proti kateri so nekatera nova cepiva (Novavax, Johnson&Johnson) malo slabše učinkovita, a še vedno zadovoljivo. Nemogoče pa je napovedati, ali bodo cepiva učinkovita proti prihodnjim mutantom. Mutacije nastajajo najbolj pogosto tam, kjer je virusa veliko in se hitro širi, zato je še toliko bolj pomembno, da čimprej dosežemo visoko stopnjo preceljenosti, da ne preprečimo samo bolezni, ampak tudi razvoj novih, morda nevarnejših variant. Cepiva na osnovi mRNA in rekombinantna cepiva (Pfizer/BioNTech, Moderna, Novavax) je mogoče prilagoditi novim variantam, če bi se to izkazalo za nujno potrebno. Verjetno je to manj možno pri vektorskih cepivih (Oxford/AstreZeneca, Johnson&Johnson).
Postopek prilagoditve bi gotovo trajal več tednov, še bolj verjetno pa več mesecev. Najprej je treba nevarnost nove variante prepoznati, nato preveriti ali so obstoječa cepiva učinkovita (tako v laboratoriju kot na terenu) in nato izdelati prilagojeno cepivo. Potem ga je treba proizvesti v zadostnih količinah in dostaviti na cilj. Ne gre za enostaven postopek, ki si ga ne želimo preizkusiti v živo. Če so se cepiva malo slabše, a še vedno zadovoljivo obnesla proti novim variantam, je še bolj pomemben naslednji podatek: odlično preprečijo skoraj vse primere hujše bolezni in smrti! Gre za izjemno dobro in pomembno vest. Čeprav je pomembno, da preprečimo razvoj bolezni, je prav tako pomembno, da potek bolezni ublažimo. S tem preprečimo hospitalizacije, dolgoročne posledice bolezni in smrti. Tu se cepiva obnesejo izvrstno.
V spodnji sliki vidimo situacijo v Južnoafriški Republiki, kjer je prisotna skorajda samo varianta B1.351, pred katero nas pretekla okužba ne ščiti najbolje. Z veliko pomočjo cepljenja so uspeli ponovno zajeziti epidemijo, hkrati pa so izjemno zmanjšali število smrti in hospitalizacij.
Mutacije novega koronavirusa
Mutacije se pri virusih pogosto dogajajo, in SARS-CoV-2 ni nobena izjema. Mutacija enostavno pomeni, da se pri prepisovanju RNA (SARS-CoV-2 je RNA virus), ki nosi genski zapis za virus, pojavi napaka – en nukleotid oz osnovni gradbeni blok genskega zapisa zamenja drugi, in s tem se lahko spremeni protein, katerega genski zapis je spremenjen. To lahko spremeni strukturo in/ali funkcijo samega proteina in s tem delovanja virusa. Večina mutacij sicer nima vpliva na delovanje virusa. Pri SARS-CoV-2 so pomembne predvsem mutacije pri zapisu proteina bodice S, ki je odgovoren za vstop virusa v celico in proti kateremu se med drugim tvori imunski odziv pri naravni okužbi; samo proti proteinu S pa se tvori imunski odziv po cepljenju, zato so mutacije pri proteinu bodice S še toliko bolj pomembne zaradi vpliva na učinkovitost cepljenja. Prav tako se mutacije pri tem proteinu lahko odražajo z manjšo ali večjo infektivnostjo in lahko tudi z večjo smrtnostjo, ker je protein odgovoren za vstop virusa v celico. Pri SARS-CoV-2 se mesečno pojavita 1-2 mutaciji, ki jih zaznamo, realno število nepomembnih mutacij, ki ne vodijo nikamor, pa je seveda večje.
Točnega izvora variante B.1.1.7 (oz. angleškega seva), torej pacienta, pri katerem se je ta mutacija najprej pojavila, verjetno ne bomo mogli izvedeti nikoli. Je pa dejstvo, da so določeni bolniki lahko kronično okuženi z virusom zaradi zelo oslabljenega imunskega sistema, in pogosto prejemajo tudi protivirusna zdravila (Remdesivir) in plazmo prebolevnikov, ki povzročijo dodaten evolucijski pritisk na že tako veliko količino dalj časa prisotnega virusa pri teh bolnikih. To poveča možnost nastanka mutacij, ki so za virus boljše (omogočijo boljše preživetje ali boljše širjenje, npr.). Tako je možno, da je do teh mutacij prišlo pri tovrstnem bolniku ali bolnikih, ki so se nato razširile na populacijo. Podobno bi lahko veljalo tudi za druge variante virusa. Poudariti je treba, da do mutacij vedno hitreje in pogosteje prihaja v okoljih, kjer je virusa veliko in se hitro širi (epidemična žarišča), saj se virus veliko meša, razmnožuje in širi.
Razlike med mutacijami
Enostavni odgovor, kako se variante med seboj razlikujejo je, da imajo med seboj različne mutacije, ki različno vplivajo na prenosljivost in smrtonosnost virusa. Pomembne spremembe so na primer vidne na proteinu bodice S, ki je odgovoren za vezavo s človeško celico in vstop vanjo. Te spremembe na molekularnem nivoju pa nato vplivajo na celični nivo, kjer lahko mutiran sev lažje vstopi v celico in okuži več celic, kar poveča količino virusa v dihalih in s tem omogoča lažjo prenosljivost, kar na koncu vidimo v porastu števila okužb v populaciji, kar se je na primer zgodilo v Veliki Britaniji, Južni Afriki in Braziliji. Prav te variante, torej angleška (B.1.1.7), južnoafriška (B.1.351) in brazilska (P.1), so tiste, ki nas trenutno najbolj skrbijo.
Za angleško varianto se v zadnjih tednih nakazuje, da niti ni toliko bolj prenosljiva, a povzroči daljšo bolezen in s tem daljše izločanje virusa iz dihal, kar pomembno vpliva na širjenje virusa – širi se ga od 50-70% več. Kar je dobra novica je to, da zaenkrat ni dokazov, da vsaj mRNA cepiva niso slabše učinkovita proti tej varianti, in podobno bo verjetno res tudi za ostala cepiva.
Južnoafriška varianta je verjetno prav tako bolj prenosljiva, vsaj iz epidemioloških podatkov, kjer je razvidno, da je varianta hitro postala dominantna v področjih, kjer se je pojavila. Kar je pri tej varianti še problematično, je dejstvo, da nas predhodna okužba z “navadnim” SARS-CoV-2 ne ščiti tako dobro kot pred ponovno okužbo s Corono Classic. Cepiva so prav trako nekoliko slabše učinkovita, kar pa ne velja za zaščito pred težjim potekom in smrtjo – ta ostaja odlična.
O brazilski varianti vemo zaenkrat še manj kot o angleški ali južnoafriški, se ji pa pripisuje vsaj del odgovornosti za večje izbruhe v delih Brazilije (npr. Manaus), kar bi lahko kazalo na večjo prenosljivost.
O večji smrtonosnosti teh variant zaenkrat še ni povsem jasnih dokazov, ni pa izključena. Večja prenosljivost pa vodi v večjo število okužb, kar hitro vodi v povečanje števila hospitalizacij in pride lahko do preobremenjenosti zdravstvenega sistema, kjer se na koncu poveča smrtnost ne samo zaradi Covid-19, temveč tudi zaradi drugih obolenj, ki niso pravočasno in ustrezno zdravljena. Večja smrtonosnost virusa sploh ni potrebna, da se drastično poveča število smrti, dovolj je že samo večja prenosljivost. Vpliva
Vpliva virusnih mutacij na potek epidemije še ni mogoče napovedati
Do nadaljnjih mutacij in pojava novih variant bo gotovo še prihajalo. Kako bodo te vplivale na potek pandemije, seveda še ni znano, vendar se lahko zgodi, da se bo pojavila varianta z večjo prenosljivostjo, smrtnostjo in proti kateri bodo zaenkrat obstoječa cepiva slabše učinkovita. Nemogoče je napovedati, ali bodo trenutna cepiva učinkovita proti prihodnjim mutantom. Nove variante imajo definitivno potencial, da pandemijo poslabšajo in jo podaljšajo – zaradi večje prenosljivosti in večjega števila okuženih, hospitaliziranih in umrlih, in zaradi potencialne slabše imunosti proti tem variantam po preboleli okužbi in cepljenju. Mutacije nastajajo najbolj pogosto tam, kjer je virusa veliko in se hitro širi, zato je še toliko bolj pomembno, da čim prej dosežemo visoko stopnjo precepljenosti, da ne preprečimo samo bolezni, ampak tudi razvoj novih, morda nevarnejših variant. Ni dovolj, da dosežemo precepljenost samo pri nas (v Sloveniji, v EU, v razvitem svetu) – nenadzorovane lokalne epidemije na drugi strani sveta lahko privedejo do razvoja variant, proti katerim cepivo na bo učinkovito, in povzročijo težave tudi pri nas. Cepljenje mora biti globalno in pravično – v primeru pandemije Covid-19 smo dobesedno en svet.