Zajel nas je drugi val epidemije novega koronavirusa, ki je s seboj prinesel tudi nov val obdobja negotovosti na različnih področjih življenja. Vlada je razglasila stroge zaščitne ukrepe, saj bolnicam zelo hitro zmanjkuje prostora, okužbe pa se širijo vedno hitreje.
Že v prvem valu spomladi pa so psihologi hitro ugotovili, da zaščitni ukrepi ter epidemija oziroma pandemija na splošno, pri ljudeh povzročajo številne duševne stiske. Izolacija in osamitev, zmanjšanje socialnih stikov in strah pred okužbo na naše mentalno stanje namreč ne vplivajo najbolj pozitivno. Duševne stiske pa nam lahko poleg naštetega povzroča tudi slabo ekonomsko stanje oziroma ekonomska kriza, ki ji kot družba ne bomo mogli pobegniti.
Koronavirus in negotovost
Trenutna svetovna kriza, ki jo je povzročil novi koronavirus SARS-CoV-2 ni nič drugega kot še eno obdobje negotovosti, ki je posledica in spremljevalec vsake krize.
Kljub temu pa se trenutno obdobje negotovosti razlikuje od tistega, ki je nastopilo na primer s finančno krizo leta 2008. Pandemska negotovost namreč zajema drugačne občutke kot jih je finančna kriza. Tako se sedaj povečujejo občutki tesnobe, povezani s strahom pred okužbo in ukrepi, ki jih predpisuje država za upočasnjevanje širjenja koronavirusa. Pojavlja se lahko tudi tesnoba, ki je povezana z zamišljanjem apokaliptičnih scenarijev. Občutimo lahko napetost zaradi finančnih stisk ter potrebo po obvladovanju dramatičnih sprememb na osebnem in kariernem področju. Prav tako se povečujejo občutki osamljenosti.
Na enako izkušnjo negotovosti vsak posameznik odreagira drugače
Ti občutki so normalna reakcija na situacijo v kateri smo se znašli. Vendar pa se vsak posameznik nanje odzove drugače. Zato je pomembno, da smo v času trajanja krizne situacije tako do sebe kot do drugih potrpežljivi, strpni in sprejemajoči.
Posamezniki, ki so bolj reaktivni, se tako lahko soočajo s pretirano tesnobnostjo, lahko jih tudi mučijo strahovi. Pretirana vznemirjenost avtonomnega živčevja se pri takšnih posameznikih kaže s težavami s spanjem, nemirnostjo, vzkipljivostjo. Vpliva pa tudi na telo, ki se odzove s potenjem, razbijanjem srca ali vrtoglavico, pojavijo pa se lahko tudi bolečine.
Spet drugi posamezniki lahko »zamrznejo« in se na dogajanje odzovejo z otopelostjo, pasivnostjo in izogibanjem čustvovanju. Pri takšnih posameznikih lahko pride tudi do zanikanja potencialne nevarnosti.
Kako si lahko pomagamo sami?
V kolikor se soočate s hujšo duševno stisko, poiščite psihološko ali psihoterapevtsko pomoč.
Za svoje duševno zdravje v tem negotovem obdobju pa lahko veliko storimo tudi sami.
Poskrbite za svoje osnovne potrebe.
Skrb zase je v takšnih situacijah izrednega pomena. Tako tudi v obdobju, ko večino časa preživite doma, poskrbite za redno telesno aktivnost in zdravo prehrano. Izogibajte se pretiranim količinam hitre hrane, sladkarij, alkohola, kofeina in tobaka. Pomembno pa je tudi, da poskrbite za zadostno količino spanja.
Svoj čas porabljajte namerno
Obvladovanje časa in vseh novih obveznosti, ki so se pojavile s šolanjem na daljavo in delom od doma postavlja pred nas svojevrstne izzive. Zato je pomembno, da svoj čas porabljate namerno. To lahko dosežete z urnikom aktivnosti, ki vzpostavi rutino in predvidljivost. Kajti prav rutina in predvidljivost posameznikom pomagata vzdrževati občutek reda, smisla in nadzora nad situacijo.
Uravnavajte stres.
Stres, ki ga povzroča obdobje negotovosti lahko uravnavate na različne načine:
- del dneva rezervirajte za sprostitev in skrb zase;
- ohranjajte stike z drugimi ljudmi preko telefona, družabnih omrežij in elektronske pošte. Pri tem bodite pozorni na oteženo neverbalno komunikacijo, saj marsičesa ne moremo povedati na enak način, kot bi to lahko storili, če bi se z osebo pogovarjali v živo. Če imate možnost, uporabljajte videoklic;
- doma in na delu se osredotočite na stvari, ki jih lahko nadzorujete ter na pozitivne vidike osebnega in službenega življenja;
- pojdite na vsebinsko dieto. Omejite spremljanje medijev – dovolj je, če novosti preverite dvakrat, največ trikrat dnevno. Neprestano preverjanje in spremljanje različnih številk in podatkov lahko namreč vodi do pojavljanja občutka pretirane nemoči in pretirane zaskrbljenosti. Pomembno je, da se usmerimo v aktivnosti, ki nam dajejo občutke smisla in varnosti, novice pa spremljamo le toliko, da smo ustrezno informirani. Naša pomirjenost bo blagodejno vplivala tudi na osebe okoli nas;
- postavite meje, če mislite, da jih potrebujete.
Pomagajte si z vajami čuječnosti
Vaje čuječnosti so še posebno uporabne, ko začutite močna, neprijetna čustva ali pa se ujamete v vrtinec negativnih misli. Ena izmed vaj, ki vam lahko pomaga pri tem, da izstopite iz teh negativnih vrtincev in močnih, neprijetnih čustev, je vaja STOP.
- S – stop. Ustavi se za trenutek.
- T – trenutek za dih. Opazite nekaj svojih vdihov in izdihov.
- O – opazujte svoje misli, čustva, telesne občutke in zunanje dražljaje, kot so barve, zvoki, vonjave,… Bodite v tem trenutku in samo opazuj kaj se dogaja z odprtostjo in sočutnim odnosom.
- P – pojdite naprej v dan z zavedanjem, ki ste ga pravkar dosegli.
Viri:
https://www.i-ms.si/objave/skrb-za-dusevno-zdravje-in-blagostanje-v-casu-epidemije/